Zavedati se je treba, da je IRI UL mehanizem, ki je ustrezen in potreben, a je drugačen od obstoječih. Vzor je na primer nemška mreža Steinbeis, kjer so potrebovali 10 let za zagon, pa še nacionalno zakonodajo so morali spremeniti, je v intervjuju za časnik Dnevnik poudaril direktor IRI UL dr. Slavko Dolinšek.
Vse prevečkrat k ocenam učinkovitosti povezovanja akademske sfere in gospodarstva pristopamo pavšalno, ne poznamo dokazljivih, realnih podatkov ali nimamo dobre
analize stanja. S tem delamo krivico tako raziskovalcem kot podjetjem, kaj bistvenega pa na ta način ne spremenimo. Mehanizme za prenos znanja je potrebno oceniti glede na vir ali vrsto znanja; izobraževanje (prenos znanja preko poučevanja, diplomskih, magistrskih ali doktorskih nalog), temeljno raziskovanje (prenos znanja preko znanstvenih publikacij), aplikativno raziskovanje (za prenos znanja imamo na voljo veliko število podpornih institucij; za oblikovanje spin-
off/start-up podjetij, patentov, tehnološki parki in centri, alumni
združenja,..).
Vse to v Sloveniji deluje, sredstva se vlaga v vsa področja, analizo učinkovitosti pa je potrebno narediti za vsako področje posebej - na primer, na temeljnem raziskovanju imamo vrhunske objave, analize učinkovitosti podpornih institucij (vsaj tistih, podprtih z javnimi sredstvi), pa v Sloveniji ni.
Obstaja pa še en mehanizem - znanje kot tržno blago (prenos znanja kot tržna dejavnost, torej prenos tistega znanja, ki ga je možno komercializirati). "Za učinkovitost tega pa potrebujemo podjetniški pristop (prenosnik je podjetnik), upam si trditi,
da ta mehanizem, ki je v tujini običajen in zelo učinkovit, pri nas zaradi različnih vzrokov ne deluje, " je še izpostavil dr. Dolinšek.
Več »